VIRTUALNO SREČANJE FOLKLORNIH SKUPIN

Festival folklornih  skupin v okviru Zveze »Sožitje«, ki je bil predviden 25. septembra v Kopru, je bil  zaradi ukrepov epidemije odpovedan. Kot nadomestilo smo izvedli virtualno snemanje s profesionalnim snemalcem, v ponedeljek 18. oktobra. Predstavili smo se na obali Kopra, saj nam je bilo sončno vreme prav naklonjeno. Mimoidoči turisti so se ob pogledu na nastop folklorne skupine ustavili in gledali tako, da gledalcev tudi v teh pogojih ni manjkalo.
Nekaj utrinkov iz snemanja nastopa folklorne skupine Obalnega društva Sožitje si oglejte na spodnjih fotografijah. Posnetek bo na voljko kasneje.

01

02

03

04


KLUB STARŠEV, PETKA, POHOD, KEGLJANJE …

To je samo nekaj dejavnosti, ki jih izvajamo vsak mesec. Uporabniki, spremljevalci, starši vsi imamo prste vmes. Vsak doda kamenček v mozaik mesečnih aktivnosti predvsem v zadovoljstvo naših uporabnikov. Ne smemo pozabiti tudi na »pisarniško delo« saj vemo, da brez papirjev na žalost ne gre.
Nekaj najnovejših utrinkov si oglejte na spodnjih fotografijah.

 

Klub staršev

Izdelki

Petka – priprave na fitnes

Petka – fitnes

Pohod – skupinska 1

Pohod – skupinska 2

Kegljanje

Pisarniško delo

 

KULINARIČNA PRAVLJICA V BRKINIH – 2

V okviru ” Kluba staršev” smo se v soboto, 30. oktobra odpravili na nepozabno kulinarično doživetje Brkinov in odkrivali čudovito deželo daleč stran od turističnega vrveža. Kulinarična pravljica je edinstveno kulinarično doživetje Brkinov, kjer smo se med potepanjem po neokrnjeni pokrajini ustavljali na kmetijah in okusili pristne domače brkinske okuse, ki so nam jih pripravili gostoljubni in prijazni domačini. Brkini dajejo odlične pogoje za ekološko živinorejo s predelavo suhih mesnin, tradicionalno sirarstvo, sadjarstvo in žganjekuha. Brkini so dolga desetletja veljali za demografsko ogroženo in gospodarsko zaostalo območje. V primeru turizma se to lahko izkaže kot pozitivno. Neokrnjena narava, prijazni ljudje, številne naravne danosti, bogata kulturna dediščina, vse to je v Brkinih že prisotno.
Pot nas je najprej vodila do Divače, kjer se nam je pridružil naš gostitelj in vodič Andrej. Za nekaj trenutkov se nam je sramežljivo sobotno jutranje sonce skrilo za oblaki in ob cesti se je pojavila prva slana, vendar našega vzdušja to ni pokvarilo. Dobre volje smo prispeli v vas Narin in sicer na Kmetijo odprtih vrat imenovano Pri Petrovih, kjer že dolga leta izvajajo program ”Od zrna do kruha”.Gotovo je bil ta obisk te domačije  nekaj posebnega , kjer smo ob odprtem ognjišču in prasketanju ognja skupaj z domačinko spoznali skrivnosti peke kruha po starem. Vsebuje spoznavanje narave, kulturne in tehnične dediščine, ki se iz našega vsakdana počasi seli v knjižnice. Prijazna domačina sta nam nudila posebno doživetje, ki ga ob prebiranju knjig ni mogoče izkusiti.
Pot nas je vodila naprej po slikoviti pokrajini in prispeli smo v vas Buje v Vremski dolini. Tam domuje družinska kmetija Biščak. Nahaja se v vasi Buje ob reki Reka. Njihova osnovna dejavnost sta pridelava jabolk na integriran način in predelava sadja. Med njihove izdelke spadajo jabolčni kis, sušena jabolka (krhlji), različna žganja, likerji in jabolčna marmelada. Za raznolikost okusov dodajajo tudi zelišča, kot sta čemaž, hermelika in žajbelj. Na kmetiji se trudijo doseči in ohraniti visoko kakovost, zato se redno udeležujejo sejmov, prireditev in tekmovanj, kjer so njihovi izdelki prejeli že vrsto nagrad in priznanj, o čemer smo se tudi sami prepričali v njihovi degustacijskem prostoru, kjer smo tudi okusili vse njihove dobrote.
Naše popotovanje po Brkinih smo nadaljevali proti Škocjanskim jamam, kajti počasi smo že udeleženci občutili lakoto. Zaustavili smo se v samem osrčju Parka Škocjanske jame in pot peš nadaljevali skozi vas Škocjan proti idilični kraški vasici Betanja. Izredno prijazen domačin in lastnik domačije Pr’Betanci – Marko, nas je razvajal z domačimi dobrotami – pršutom, sirom in bakalajem. Seveda se je temu prilegla še dobra kapljica. To je kmetija, katera nudi pristno domače okolje v neokrnjeni naravi Parka Škocjanske jame. Za nekaj trenutkov smo se predajali tudi toplim sončnim žarkom, vendar nas je čas preganjal in z našim vodičem smo se podali novim dogodivščinam naproti.
Polni prijetnih občutkov in dobre volje smo se počasi pričeli vzpenjati na najvišjo točko v Brkinih –  vas Artviže. Vas leži na 787 metrov nadmorske višine. Obiskali smo tudi cerkev sv. Socerba. Nahaja se na razglednem hribu nad vasjo Artviže, ki je s svojimi 817 m najvišji vrh Brkinov. Od cerkve, ki je bila zgrajena v 17. stoletju, se nam odpre lep razgled na Vremščico, Vremsko dolino, Matarsko podolje, Slavnik, ob lepem vremenu pa razgled seže vse do Julijskih Alp, Karavank in Kamniško savinjskih Alp.
Zapustili smo najvišjo točko Brkinov in svojo pot nadaljevali po idilični slemenski cesti s soncem obsijanimi gozdovi polnih zlato-rumenih jesenskih barv do vasi Tatre, kjer nas je pričakal gospodar ekološke kmetije Mahne – g. Marko. Kmetija Mahne je družinska kmetija, ki ohranja tradicijo kmetovanja že peto generacijo. Nahaja se v vasi Tatre, ki leži na slemenu Brkinov, t.j. flišnega gričevja, ki združuje sredozemsko in celinsko podnebje. Nadmorska višina 750 m in ugodna mikroklima pomembno vplivata tudi na kvaliteto vseh proizvodov kmetije. Glavna dejavnost kmetije je živinoreja, in sicer reja govedi sivo-rjave pasme. Pridelano mleko se predela v domači sirarni v kakovostne sire različnih okusov, živali pa so namenjene tako nadaljnji reji kot prodaji. Poleg proizvodnje mleka in mlečnih izdelkov se kmetija ukvarja tudi s pridelavo jabolk, pa tudi z izdelavo jabolčnega kisa in žganja. Kmetija ima tudi precej gozda, zato so v stalni ponudbi tudi drva za ogrevanje različnih kvalitet, poleg tega pa na kmetiji deluje tudi žaga za razrez hlodovine. Vsa pridelava in predelava je vključena v ekološko kontrolo, kar je še en razlog več za stalno in zagotovljeno kakovost. Po kratki degustaciji različnih vrst sirov in jabolčnega soka smo pot nadaljevali skozi idilične vasi Erjavče, Gabrk, mimo največje brkinske vasi Pregarje, Prelože in Čelje do vasi Prem.
Vas Prem je gručasta slemenska vas na severovzhodnem delu Brkinov in ima vse značilnosti brkinske arhitekture. Jedro naselja je pretežno stisnjeno v dveh vrstah na sedlu med gradom na eni in župnijsko cerkvijo sv. Helene na drugi strani slemena. Vas se je najprej razvijala v neposredni bližini gradu, nato se je širila v sklenjeni vrsti proti vrhu vzpetine – proti cerkvi. Ob koncu 18. stoletja se je pričelo naselje širiti v značilnem slogu tudi na južno pobočje, imenovano Rep. Vas se deli na več področij: Pri gradu, V Repu, Pri cerkvi, Preska in Potok ob vznožju slemena. Zaradi arhitekturnih umetnostnozgodovinskih in etnoloških značilnosti je naselje zavarovano kot kulturni spomenik.
Za začetek smo najprej obiskali mogočno cerkev sv. Helene. Po zapisih cerkvene kronike je to že tretja cerkev na istem mestu. Stara cerkev in duhovnija je bila ustanovljena okoli leta 1633, kar nam priča vzidana plošča z grbom plemičev Oberburg. Nad cerkvenimi vrati je letnica dozidave iz leta 1658. Za sedanjo cerkev je bil položen temeljni kamen leta 1866, pod tedanjim župnikom Matejem Frelihom, ki se je lotil zidave velike farne cerkve sv. Helene in jo že v dveh letih z velikimi napori faranov tudi dokončal. Pozidana je v psevdoromanskem slogu z izrazitimi baročnimi značilnostmi. Na glavnem oltarju je slika sv. Helene, delo slikarja P. Kumla iz leta 1856. Ohranjen je le spodnji del tega oltarja, zgornji del pa je bil prenovljen ob gradnji nove cerkve. Cerkev je zelo znana po poslikavah slikarja Toneta Kralja iz leta 1921 v notranjosti cerkve. V stranski niši sta ladji z motivi Marijinega oznanjenja, svetega Cirila in Metoda in drugimi motivi. Pot smo nadaljevali skozi vas in naredili postanek v Ljudski šoli – rojstni hiši Dragotina Ketteja. Za ustanovno leto Ljudske šole na Premu velja leto 1826, ko je na Premu služboval živahni in razgledani duhovnik, vikar Peter Aleš. Premce in okoličane je navduševal za marsikaj, učil jih je sadjarstva in vinarstva ter domačine prepričal tudi o potrebi po ljudski šoli. Ustanovitev premske šole sodi med drugo na Bistriškem, takoj za šolo v bližnjem Trnovem, ustanovljene leta 1814. Prostori šole so bili verjetno pod stavbo premskega vikariata v prostorih današnje ljudske šole. Pritličje stavbe je nudilo učitelju skromno stanovanje, šolarji pa so imeli učilnico v prvem nadstropju. Kronisti premske šole so zapisali, da je bil prvi učitelj J. Pian. Leta 1871 je na Prem prišel učitelj Filip Kette, ki je na Prem prišel s trnovske šole z mlado soprogo Ano Valenčič, Jejčkovo iz Trnovega. Na Premu so se jima rodili štirje otroci. Tretji otrok je bil Dragotin Kette, znameniti pesnik slovenske moderne. Življenje in delo Dragotina Ketteja nam predstavlja njegova spominska soba v Ljudski šoli. Prav tu se zaključi tudi Kettejeva pot – pohodniška pešpot, poimenovana po pesniku Dragotinu Ketteju, ki vodi od Ilirske Bistrice do Prema, pohodnik pa jo prehodi v treh urah.
Nad slikovito dolino reke Reke kraljuje eden starejših gradov v Sloveniji – grad Prem. Žal je bil na dan našega izleta grad zaprt za javnost, tako da smo su ga ogledali samo ob njegovem vznožju. Grad s svojo impozantno arhitekturo in živahno zgodovino priča o strateški pomembnosti teh krajev od antike pa vse do konca 19. stoletja. Danes je grad obnovljen v slogu, ki ga je vanj vnesel zadnji lastnik tržaški zdravnik Bruno Zucculin, ki je leta 1927 kupil grad kot razvalino in si na gradu uredil poletno rezidenco. V virih se grad Prem prvič omenja leta 1213, ko kot priča nastopa devinski ministerial Udo de Prem. Po izumrtju Devinskih v moškem rodu leta 1399 so Prem in njihovo drugo obsežno posest dedovali njihovi sorodniki, gospodje iz švabskega Walseeja. Ko so Habsburžani po izumrtju Celjskih grofov leta 1456 okrepili svojo moč, so bili Walseejci med letoma 1466 in 1472 prisiljeni prodati cesarju Frideriku III. svoje strateško najpomembnejše posesti, Devin, Štivan, Senožeče in Prem. Na začetku 17. stoletja je obnovljeni grad s poroko prešel v last vplivne plemiške rodovine, ki se je v drugi polovici 16. stoletja v sklopu protireformacijskega gibanja na Kranjsko priselila iz Pordenona v Furlaniji. V lasti družine Porcia je Prem ostal vse do leta 1906, ko so posest razprodali na dražbi. Kupil ga je kurat in poznejši župnik v Dolnji Košani Karel Lenassi. Po njegovi smrti je premski grad in dvorec v Senožečah podedovala njegova nečakinja Ana Biščak. Med prvo svetovno vojno so dvorec tako kot številne druge stavbe v zaledju frontne črte zasedli avstro-ogrski vojaki in opustošili njegovo notranjščino. Pravi čudež je, da gradu enako kot dvorca v Senožečah po vojni niso razkrili in podrli.
Leta 1927 je propadajoči grad kupil tržaški zdravnik Bruno Zuccolin in ga v naslednjih letih po načrtih slikarja Maria Lannesa temeljito obnovil in preuredil v svojo letno rezidenco. V njegovi lasti je bil do nacionalizacije po drugi svetovni vojni. Ob vhodu v pritlični prostor pod kapelo je dal vzidati več kamnitih fragmentov grbovnih plošč in sklepnikov ki izdajajo beneško poreklo, s starejšo zgodovino gradu pa nimajo zveze. Takrat so najbrž v zidec arkadne lože v nadstropju vzidali tudi dve kvalitetni konzoli v obliki poznorenesančnih herm, ki sta prav tako prineseni z območja nekdanje Beneške republike.Po vojni je bil grad, tako kot vsi tovrstni objekti, nacionaliziran. Med letoma 1970 in 2008 so na njem potekala večja obnovitvena dela, saj je v povojnem obdobju ponovno močno propadel.
Naše popotovanje se je prevesilo v pozno popoldne in čakala nas je samo še prava ”brkinska” večerja – krompir v kosih z zeljem, zabeljeno z ocvirki, pršutom in klobaso. Za posladek pa pravi domači jabolčni zavitek. Vse to so nam postregli na kmečkem turizmu Janezinovi. Kmetija Jenezinovi se nahaja v vasi Ratečevo Brdo, v občini Ilirska Bistrica, na jugozahodu Slovenije. Domačija leži na nadmorski višini 500 m v prijetnem naravnem okolju, daleč od mestnega vrveža, idealnem za počitek ali razvedrilo. Domačijo Jenezinovi obdajajo travniki, pašniki in gozdovi, ki so odlični za sprostitev in stik z naravo.
Toplina domačinov pa je tista, ki v tej  turistično manj poznani regiji očara vsakega obiskovalca. Brkini se namreč šele v zadnjih letih turistično prebujajo in so zaradi tega ena najbolj neokrnjenih, pristnih regij v Sloveniji. Z zagotovostjo lahko trdimo, da nas je čudovita narava, toplina domačinov in odlična domača kulinarika očarala. Presenečeni smo bili nad dobrotami in odlično ponudbo kmetij ter simpatičnimi domačini. Polni prijetnih izkušenj in dobre volje smo se v večernih urah odpravili proti domu.
Tekst in fotografije: Sadko Mezgec, več fotografij si lahko ogledate v fotogaleriji

1

2

3

4


KOLEDAR NOVEMBER 2021

November je enajsti in predzadnji mesec v koledarju, ko narava počasi leže k počitku in se pripravi na hladne zimske dni. V našem društvu tudi v novembru ne počivamo. Pripravljamo celo vrsto aktivnosti od kegljanja, folklornih in pevskih vaj, klubski, fotografski in novinarski krožek, petko, samozagovorništvo, pohod… Dovolj bo saj ima november samo 30 dni.
Ne pozabimo pa na grozeči Covid-19 zato nosimo masko, skrbimo za razdaljo med ljudmi, umivajmo roke, jih razkužujmo in če se slabo počutimo ostanimo doma, pokličimo zdravnika in se testirajmo. Tudi te nadloge bo enkrat konec.
Novembrski program aktivnosti si oglejte v nadaljevanju ali na vstopni strani (z miško kliknite na “koledar” / “preverite”).


KULINARIČNA PRAVLJICA V BRKINIH

Veseli in vsi tudi “zdravi”, oz. cepljeni, preboleli ali tesirani, smo se danes zjutraj odpeljali proti Pivki. To je izlet v okviru “Kluba staršev” kjer bomo obiskali Artviže, Prem in druge brkinske vasi in kmetije. Ker je brkinski krompir najboljši, tako pravijo Brkinci in še kdo, smo prepričani, da lačni ne bomo.
Več utrinkov iz odkrivanja skritih kotičkov v Brkinih sledi v naslednjih dneh.


IZLET Z LADJO SUBAQUATIC

V sklopu VŽU smo načrtovali še en izobraževalni izlet in jesen je pravi čas za izlet z ladjo Subaquatic, ki ima v podpalubju velika okna za ogled morskega dna. Vkrcali smo se v Piranu. Najprej smo uživali v panoramski  vožnji ob obali. Zanimivo je bilo zopet videti Piran, Fieso in Strunjan z morske strani. Ladja se je dvakrat ustavila in iz podpalubja smo si ogledovali morsko dno: podvodni svet in življenje v njem, ribe in gojišče školjk. Tistega dne je bilo v piranskem zalivu ogromno majhnih dežničkov. Prav poseben je bil pogled na školjke, ki so visele kot ogromni grozdi v morju.
Vožnja je trajala približno dve uri. Prijazna vodnica nam je izčrpno razložila, kar smo videli. Po izkrcanju smo se sprehodili po Piranu, v Piceriji Batana pojedli pico in popili kavico na nabrežju. Še en navdihujoč dan…

1

2

3

4

5

6


KOLEDAR OKTOBER 2021

Tudi oktobra bomo zelo aktivni. Družili se bomo na vajah folklorne skupine in pevskega zbora, kegljanju, samozagovorništvu, klubskemu, fotografskemu in novinarskemu krožku, klubu staršev in novi dejavnosti Petki. Da zaužijemo vsaj še malo vitamina D se bomo odpravili na pohod zato upamo, da bo tisto soboto sijalo sonce.
Vse aktivnosti so navedene spodaj in tudi v koledarju na vstopni strani (koledar > preverite).
Vabljeni!


KROŽNI POHOD PORTOROŽ – STRUNJAN

Ob dnevih slovenskega turizma je portoroško Turistično združenje organiziralo več vodenih pohodov. Povabili so nas, naj se jim pridružimo. Z veseljem smo se priključili enemu od njih. Šli smo na krožni pohod iz Portoroža v Strunjan in nazaj.
Ko smo prispeli v Portorož, sta nas nepričakovano sprejela plesalka in harmonikar, zaigrala in odplesala za nas ter nam podarila vrtnice. Vodička nam je opisala pot in nas vodila po nekdanji železniški progi Parencane v Strunjan. Strunjanske soline, mimo katerih smo hodili, so se bleščale v septembrskem soncu. Čudovit košček slovenske obale. Napolnili smo dušo  in razgibali noge.
Na koncu smo si vzeli čas za posedanje in kavo v enem izmed številnih portoroških lokalov s pogledom na morje.

Plesalka in harmonikar

 

Strunjanske soline

 

Strunjanske soline – skupinska


UŽIVALI BOMO NA LADJI SUBAQUATIC

Odločili smo se, da vas v sklopu VŽU peljemo z ladjo od Pirana, mimo Fiese v Strunjan in nazaj. Šli bomo z ladjo Subaqutic, ki ima prozorno dno. Ogledali si bomo podvodni svet in življenje v njem, ribe in gojišče školjk. Uživali bomo v panoramski vožnji in videli našo Obalo z morske strani.
Vožnja bo trajala približno 2 uri.
Dobili se bomo v petek, 1.10.2021 ob 9.00 uri pred VDC Koper in se z avtobusom odpeljali v Piran, kjer se bomo vkrcali na ladjo. Po vožnji bomo odšli na pizzo ter nato še na ogled znamenitosti Pirana. Vrnili se bomo u avtobusom v mandrač in nadaljevali s folkloro in pevskimi vajami.
Prijavite se Zdenki Poženel na telefom 040 165 463 do srede zjutraj, 29.9.2021.
Obvezno PCT dokazilo katerega pridobite en dan pred odhodom, ker velja 48 ur.
Nepozabno bo. Vljudno vabljeni.


VIKEND SEMINAR ZA DRUŽINE, OTOČEC 2021

V petek zjutraj, 10. septembra smo se dobre volje odpravili na pot proti Dolenjski. V hotelu Šport Otočec so nas zelo prijazno sprejeli in nam razkazali bližnjo okolico z Grajskim vrtom. Na kosilu smo okušali lokalne dobrote in se do dodobra okrepčali. Po popoldanskem počitku je staršem predavala ga. Meta Močnik o novostih o zakonodaji »družinski pomočnik in dedovanje« medtem pa so udeleženci skupaj s spremljevalci iskali »skriti zaklad« v okolici hotela. Po večerji smo se še nekoliko podružili in prijetno zaključili dan.
V soboto dopoldan so se starši udeležili predavanja Marka Tavčarja, na temo »Varna raba interneta in uporaba pametnega telefona“. Ostali smo se odpeljali v Novo mesto na lončarske delavnice in si ogledali obrt čebelarstva. Tam smo iz gline oblikovali vsak po dva izdelka, okušali med, spoznali zanimivo življenje čebel in si privoščili osvežitev na glavnem mestnem trgu. V popoldanskem času smo se udeležili vodenega ogleda gradu Otočec z okolico.
V nedeljo smo se razdelili v dve skupini in se s turističnim vlakcem odpravili v smeri Šmarjeških toplic. Videli smo razgibano gričevnato pokrajino, obiskali naravni termalni izvir Klevevž in Šmarjeto. Obiskali smo tamkajšnjo cerkev in cvičkovo fontano. Popoldan smo se vsi skupaj družili v muzeju Lojzeta Slaka, ki je posvečen njegovemu glasbenemu ustvarjanju in življenju. Interaktivna izkušnja in sicer snemani nastop na odru ob melodijah legendarnih polk Lojzeta Slaka si bomo zagotovo zapomnili, saj je bila najlepša in najbolj vznemirljiva izkušnja tega seminarja. Vse poslušalce smo navdušili z glasbenim talentom.
Po večerji smo imeli evalvacijo vikend seminarja, kateri je sledilo veselo druženje ob harmoniki, igranju tombole, ustvarjanju in lepotičenju.
Zadnji dan, 13. septembra smo obiskali zanimiv grad Struga, kjer nas je skozi zgodbo na humorističen način vodil sam Princ Struga. Razgledali smo se nad okoliškim golf igriščem in se nato odpravili proti hotelu na kosilo. Po kosilu smo se polni vtisov vrnili na obalo.
Nekaj utrinkov si lahko ogledate v fotogaleriji. Fotografirali: udeleženci seminarja.