Ena od številnih dejavnosti Društva Sožitje obalnih občin je tudi Klub staršev, kjer se starši srečujemo in izmenjujemo mnenja ter izkušnje iz vsakodnevnega življenja z našimi fanti in dekleti. Poleg tega pa se udeležujemo tudi strokovnih ekskurzij, kjer odkrivamo lepote naše domovine in bližnje okolice. Tokrat smo se podali na raziskovanje čudovitih mest v Kvarnerskem zalivu pri naših sosedih na Hrvaškem.
Dobili smo se v soboto, 11.maja ob 8:00 uri pred koprskim VDC-jem. Pot nas je vodila po poteh zaledja Slovenske Istre do Buzeta, kjer se nam je pridružil že nam dobro poznan vodič Dalibor. Po idilični lokalni cesti smo se prebili skozi tunel Učka in v trenutku se nam je odprl čudovit pogled na celoten Kvarnerski zaliv. V kratkem smo prispeli do naše prve destinacije – mesta Reka.
Reka je tretje največje mesto na Hrvaškem in največje pristanišče v državi. Z avtobusom smo tik ob obali občudovati ladje v največjem hrvaškem pristanišču. Po kratkem sprehodu smo zavili tudi na glavno sprehajalno ulico Korzo, ki mu pravijo tudi ‘srce Reke’ – tam se vsakodnevno sprehaja na tisoče ljudi. Ulica, ki ‘živi’ tudi pozimi, je polna trgovin, kavarn, barov, galerij in restavracij. Za kratek postanek in oddih smo si vsi skupaj privoščili še prvo jutranji kavo.
Naše potepanje po Reki se je počasi približevalo koncu, zato smo se po obalni cesti odpravili k biseru ob vznožju veličastne Učke – mestu Opatija.
Opatija, šarmantno primorsko mesto z bogato zgodovino in kulturo, je oaza številnih prečudovitih lokacij. Opatija nas je očarala predvsem s prvovrstnimi hoteli, čudovitimi in idiličnimi vilami, spomeniki, urejenimi parki in sprehajalnimi potmi ter čudovitim pogledom na Reški zaliv in mesto Reka.
Obiskali smo Poletni oder, prizorišče številnih glasbenih spektaklov, in odkrili simbol Opatije – kip Dekleta z galebom. V čudoviti Opatiji nas je pričakala razkošna cerkev v središču mesta, prekrasen Park Angiolina z istoimensko vilo, edinstveni kipi talentiranih umetnikov in še mnogo več.
Z lepimi spomini smo zapustili Opatijo in sledila je vožnja po idilični obmorski cesti z prečudovitimi pogledi na otok Cres. Tako smo prispeli do mesta Lovran.
To je naselje na vzhodni strani pobočja gore Učka in ima dolgo ter bogato preteklost z dolgoletno turistično tradicijo. Malo mediteransko mestece nas je navdušilo z ozkimi ulicami in hišami, ki so zgrajene ena poleg druge. Na glavnem trgu smo obiskali srednjeveški stolp in romanski zvonik, obkrožajo pa ga baročne hiše. Ob obali smo obiskali tudi romansko cerkvico, kjer so ostanki fresk in kamnita plošča z napisi v glagolici. Mesto ima tudi slikovito pristanišče, na vratih v obzidju, ki so odprta proti morju, pa smo opazili še vidne ostanke starega dvižnega mostu.
Po kratki vožnji smo prispeli do priljubljene destinacije za turiste, za vse tiste ki potujejo skozi območje Istre – vasice Plomin. To je lepo, a zapostavljeno mestece z bogato zgodovino na robu Istrske županije ob cesti Reka – Pula. V tej vasici nas je pritegnila radovednost, da vidimo, kako mesto izgleda od znotraj. Med sprehodom po kamnitih ulicah nas je presenetila lepota tega starega mesta.
Za zaključek našega potepanja po Kvarnerskem zalivu pa je sledil še vrhunec dneva – zasluženo istrskim kosilo v tipični istrski konobi Bani. V prijetnem podeželskem okolju, s tradicionalno istrsko hrano in domačimi pesmimi nam je osebje konobe Bani pokazalo, kako se živi v Istri! Na vhodu nas je pričakala harmonika za dobrodošlico in osebje, ki je skrbelo, da je bilo vzdušje na vrhuncu. Dobra hrana, glasba, ples in skupno druženje nas je na ta dan še bolj povezalo kot običajno. Res takega izleta člani društva še nismo doživeli.
Srečni , dobre volje in zadovoljni, da smo v dobri družbi preživeli ta čudovit in nepozaben dan, smo bili vsi istega mnenja, da so nas ti kraji naravnost očarali. Prevzela nas je umirjena atmosfera, bogata zgodovina, obale z dišečim sredozemskim grmičevjem, okusna kulinarika, majhna mesta in barvita ribiška naselja, predvsem pa čudovite plaže in čisto morje intenzivno modre barve. Naše popotovanje po teh čudovitih krajih se je zaključilo v Kopru ob uri, kjer se je dogodivščina tudi pričela. Enkratna doživetja, verjetno tudi kakšna slika in spominek bodo poskrbeli, da se bomo na to prekrasno druženje z veseljem večkrat spomnili.
Veliko fotografij si lahko ogledate v 2-delih v fotogaleriji.
Tekst in fotografije: Sadko Mezgec
1
2
3
4
5
