Avtor: Emil Tomažič

Enostavno ne moremo biti doma. Ob upoštevanju vseh napotkov za obvladovanje epidemije se odpravimo ven na zrak. Odločili smo se, da si ogledamo Naravni rezervat Škocjanski zatok. Zaradi pandemije smo organizirali 1. skupino. Z ogledi po skupinah bomo nadaljevali.
Naravni rezervat Škocjanski zatok je 122 hektarjev veliko mediteransko mokrišče izjemnega pomena zaradi bogate favne in flore. Škocjanski zatok predstavlja še edini preostali del morskih plitvin, ki so nekoč z vseh strani obdajale koprski otok. Rezervat je v upravljanju Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (DOPPS). V živalskem svetu po pestrosti najbolj izstopajo ptice, ki so jih na komaj 122 hektarjev velikem območju v zadnjem desetletju ornitologi opazovali 245 vrst, število pa še vedno narašča. To je več kot 60% v Sloveniji opazovanih ptic, ki so tu svoj dom.
Drage živalice še pridemo na obisk. Radi se družimo z vami.

In marca se je našel še en prelep, sončen dan. Odločili smo se za rekreacijo na prostrem. Ob prijetnem klepetu, smo prišli do Stadiona Bonifika. Tukaj smo se rekreirali, se nasmejali ter na koncu popili zaslužen napitek. Želja je, da se kmalu ponovno dobimo.

 

Drugačnost nas bogati z neizmerno srčnostjo in iskrenostjo. Sprejmite drugačnost kot raznolikost, ki bogati človeka.

V nadaljevanju vam predstavljamo osveženi predstavitveni letak našega društva.
Obenem se zahvaljujemo vsem staršem in sorodnikom naših članov ter pokroviteljem, donatorjem, sponzorjem, prostovoljcem in posameznikom dobrega srca, ki nam pomagate pri izvajanju naših aktivnosti. Z vašo pomočjo drušvo SOŽITJE OBALNIH OBČIN deluje že več kot petdeset let.

V okviru Obalnega društva Sožitje smo organizirali predavanje na temo »Družinski pomočnik«. Predavanje je vodila ga. Mojca Čavničar, koordinatorka za invalidsko varstvo iz CSD – južna Primorska.

Zaradi priporočil NIJZ smo predavanje organizirali v veliki dvorani KS Semedela, tako da smo vsi udeleženi bili na predpisani oddaljenosti.

Za ohranjanje kakovostnega življenja invalidnih oseb ima institut družinskega pomočnika zelo pomembno vlogo. Na tem področju se že vrsto let ni nič spremenilo zato se starši počutimo zelo nemočni. Imeli smo veliko vprašanj tako glede ureditve našega položaja kakor tudi povišanja nadomestila.

Zahvaljujemo se ga. Čavničar, da nam je odgovorila na večino vprašanj ter nas podrobno seznanila z omenjeno problematiko.

Takoj po novoletnih praznikih smo začeli s pripravo dejavnosti društva, katere se bodo pričele, ko bodo pogoji za to. Nazadnje smo pripravljali razpis »Nacionalnih programov za leto 2021« za vseživljensko učenje in program za ohranjanje psihofizičnega zdravja družin.

Delamo tudi na ostalih načrtovanih aktivnostih društva katere prilagajamo novim pogojem saj jih ne moremo izpeljati kot v prejšnjih letih. Poleg druženj za uporabnike in družine se že pripravljamo na velik dogodek, ki je lansko leto zaradi epidemije odpadel. To je »Festival folklornih skupin«.
Upamo tudi, da nam bo omogočeno ponovno delovanje folklorne skupine, pevskega zbora, športnih aktivnosti…
Mi smo pripravljeni na nove izzive. Izpeljali jih bomo tako, da se bomo v popolnosti prilagodili novim razmeram.

Težko pričakujemo čas, ko nam bo to omogočeno.

 

Z miško kliknite in si v sliki oglejte >  SKUPNI TRENUTKI V LETU 2020

Glasilo Društva Sožitje obalnih občin, izdaja 9/2020, vam je na voljo tudi na spletni strani v rubriki “Naš Sožitko”.
Prijetno branje.

Na oktobrski pohod na hrib Kokoš smo se odpeljali v skupini šestih oseb v skladu z navodili. Na Kozini smo se ustavili na kavici in pot nadaljevali proti vasici Vrhpolje, ki je bila izhodišče našega vzpona. Kokoš je eden od vrhov gričevja, ki ločuje sežanski kras od Tržaškega zaliva. Gričevje je prepredeno s pešpotmi, kolesarskimi in jahalnimi stezami, zato je idealno za sprehode. Odlično urejene poti vodijo vse od Lipice pa skoraj do Škocjanskih jam. Mi smo izbrali nekoliko lažjo pešpot. Med pohodom smo občudovali lepote jesenskih barv, še prav posebej nas je navduševal ruj s svojo žareče rdečo barvo. Položna pot nas je vodila skozi borov gozd. Tisti z bistrim vidom so našli užitne gobe.

Pod vrhom smo zagledali anteno in kmalu prispeli do koče, kjer smo si privoščili palačinke s toplim čajem. Koča na Kokoši je odlično razgledišče, saj smo lahko opazovali kraške vrhove in obalo.

Tekst: Nives Plahutnik
Fotografije: udeleženci pohoda

Štiridnevno bivanje v Moravskih toplicah je za nami. Ostali so nam prelepi spomini in nešteto fotografij.

Že sam prevoz je bil malo drugačen od prejšnjih let saj smo letos potovali s svojimi avtomobili in našim kombijem. Dobili smo se pred hotelom. Ob registraciji smo dobili kartonček kjer je bil napisan čas za zajtrk, kosilo in večerjo. Zaradi Covida 19 smo bili razdeljeni v dve skupini.

Poleg kopanja, druženja, počivanja, sprehajanja in še bi lahko naštevali, so se skupni dogodki kar vrstili. V Hotelu Ajda smo prisosotvovali predavanju  gospe Marije Bačič na temo izvajanja osebnih asistentov in njihove naloge. O spreminjajoči se zakonodaji nam je predavala gospa Mateja De Reya. Tudi evalvacija nam ni zbežala. Z avtobusom smo obiskali energijske točke ter Bukovniško jezero, kapelico Sv. Vida ter izvir Studenca. Ker prazna vreča ne stoji smo se okrepili v prelepi brunarici. Nato nas je pot vodila do fontane vina, ogledali smo si lončarstvo in muzej na prostem. V glavnem pestro in zelo zanimivo. Tudi kopanje v bazenu nam je zelo teknilo.

Tako, kar na enkrat se je pojavil četrti dan, ko smo se morali odpraviti proti domu.  Kosilo, pozdrav dragim prijateljem in motorji so zabrneli. Se vidimo na naslednjem vikend seminarju.

Fotografije: člani društva, v fotogaleriji: Sadko Mezgec