Avtor: Emil Tomažič

Na glavni promenadi na Bledu je bil 23.9.2017 velik dogodek. Svet 24 in Radio Aktual sta organizirala Dobrodelni dan, ko se je zbiralo denar za družine otrok s posebnimi potrebami. Iz glavne promenade na Bledu do Male Zake in nazaj je bil organiziran tek in hoja z družinami otrok s posebnimi potrebami.
Tudi predstavniki našega društva so se udeležili »Dobrodelnega dne« in tako prispevali kamenček v mozaiku dobrodelnega dogodka.

Tudi vreme je naš prijatelj. V času pohoda nam je naklonilo kar nekaj sonca, predvsem pa niti kapljice dežja. Takoj smo izkoristili prelepo vreme in se fotografirali pred Vojaškim muzejem Tabor Lokve.

Pot smo nadaljevali do jame Vilenica in nato v Kobilarno Lipica. Prijazna voditeljica nam je pokazala hleve s plemenskimi žrebci, od katerih eden ni bele barve temveč popolnoma črn. Videli smo “porodnišnico” kjer se rojevajo mali žrebički. Rodijo se brez zob in črne barve. Šele kasneje jim zrastejo zobje in dobijo belo barvo (razen prej omenjenega). Konje več let šolajo za dresurno jahanje, nekatere za vprego kočije, nekatere pa za turistično jahanje. V posebnem hlevu ima svojega konja tudi Britanska Kraljica Elizabeth II, katerega je prejela v darilo ob obisku Lipice. Imenuje se Favory Canissa XXII.

Še bi se družili s prelepimi konjički vendar nas je pot vodila v Dolino Marije Lurške. V letih 1848-1875 je kobilarno vodil Karel Grunn, kateri se je hudo bolan zatekel po zdravje prav v dolino, kjer je preživljal cele dneve, dokler ni ozdravel. V zahvalo je dal postaviti kapelo vklesano v naravno steno, s kipom Matere Božje. Tako je postala dolina pravo malo svetišče. Vrstile so se številne čudežne ozdravitve. Zato ljudje množično romajo v ta čudežni kraj.

Počasi smo se odpravili proti domu. Takoj, ko smo sedli v naše kombije je začelo močno deževati.

Hvala vreme, naš prijatelj.

(za povečati fotografijo se z miško postavi nanjo in klikni)

Povabljeni smo bili v eno najlepših vasic slovenske Istre Pomjan, na praznik tradicije, kulinarike in ekologije. Še pred uradnim nastopom je klaviaturist z venčkom domačih pesmi segrel vse prisotne. Nato so folkloristi ob zvokih harmonike odplesali svoj program, pevci pa ob zvokih klaviature zapeli nekaj prelepih pesmi.

Po prigrisku, ogledu tržnice z lokalnimi ekološkimi pridelki in izdelki domače obrti smo se veseli vrnili domov.

(za povečati fotografijo se z miško postavi nanjo in klikni)

Po učni poti nas je vodil g. Cerkvenik. Učna pot se začne pri Škocjanskih jamah. Zasnovana je krožno in zajema vse posebnosti klasičnega krasa. Razdeljena je na kulturne in naravoslovne teme, prve se spoznavajo v naseljih, druge v naravnem okolju. Z učnimi listi, ki so ob poti se okrepi znanje o kulturnem in naravnem bogastvu tega dela Slovenije. Na Štefanjem razgledišču je lep razgled na udornici Veliko in Malo dolino ter vas Škocjan. Ob izhodu iz Škocjana si lahko ogledamo brezno Okroglice, vaški kal in zbirki v Jurjevem in J’kopinovem skednju. Na trgu v Matavunu so predstavljeni tipi zidov in premogovništvo, ki je že zamrla dejavnost iz neposredne bližine parka.

Pot smo nadaljevali proti rojstni vasi g. Cerkvenika ter si ogledali cerkev. Sovaščan nam je na kratko predstavil zgodovino cerkve. Po vrnitvi v Dolnje Ležeče, smo se ustavili pri Cerkvenikovi sestri, kjer sta nas njena hčerka Sonja in zet pogostila z odlično pašto, sladko domačo jagodno torto in kavico s sladoledom.

Nadaljevali smo z obiskom muzeja slovenskih filmskih igralcev, ki se nahaja v Škrateljnovi hiši v središču Divače. Hiša predstavlja primer tradicionalne arhitekture Krasa. Domačija velja za izjemen spomenik kmečkega stavbarstva in v letu 1992 so jo razglasili za etnološki spomenik. Muzejski kompleks sestavlja več arhitekturnih sklopov. V nadstropju hiše je na ogled stalna razstava, ki je posvečena prvi slovenski filmski zvezdi Iti Rini (Idi Karavanja), ki se je rodila v Divači. Bila mednarodno priznana igralka nemih filmov. Razstava prikazuje njeno pestro poklicno in življenjsko pot.

Polni vtisov, rahlo utrujeni vendar zelo veseli smo se popoldne vrnili domov.

V soboto so nas obiskali prijatelji iz društev Sožitja Ormož in Kranj. Najprej smo obiskali školjčišče, oziroma pokopališče školjk na Sv. Katarini v Ankaranu. Zvedeli smo, da je nastalo ob poglabljanju pri gradnji drugega pomola v Luki Koper. Na to mesto so odlagali izkopani mulj, katerega sta dež in morje izprala, ostale pa so lupine morskih školjk in polžkov.
Na rekreacijo tudi nismo pozabili. Odigrali smo tekmo v odbojki in balinanju. Noge smo pomočili v že toplo morje ter jih umazali v mivki. Sledil je srečelov. Vsak je prejel prelepo darilo, katero izdelujejo člani Sožitja Kranj.
Nato smo se odpravili na Debeli Rtič. Po večerji smo, na čudoviti terasi, pripravili nastop naših folkloristov in pevcev. Na koncu smo ob zvokih harmonike in klaviature vsi zapeli in zaplesali.
Bilo je čudovito.

Naši prijatelji iz Murske sobote so uživali v hotelu Delfin v Izoli. Z nastopom folkloristov in pevcev smo njim in vsem gostom hotela popestrili sobotni večer.
Zaplesali smo nekaj istrskih plesov ter zapeli venček domačih in dalmatinskih pesmi. Vsi so bili navdušeni. Na koncu so nam podarili velik in prisrčen aplavz. Bili smo resnično presrečni.

Na Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, 8. februar 2017, smo obiskali Prešernov smenj v Kranju. Najprej smo si v Prešernovem gaju ogledali spomenik, ki so ga postavili našemu pokojnemu največjemu pesniku.
Nato smo se sprehodili po ulicah Kranja kjer je potekal sejem domače in umetnostne obrti. Utrip trgov so zaznamovali pevski zbori, folklorne skupine in recitacije Prešernovih pesmi. Z veseljem smo se zavrteli na enem od trgov. Pred Prešernovim gledališčem, pod velikim Prešernom smo se fotografirali.
Obiskali smo tudi naše prijatelje iz društva Sožitje Kranj. Postregli so nas s pecivom in čajem ter se z nami sprehodili po mestnih ulicah. Naša Sonja, ki je na ta dan praznovala rojstni dan, je od Kranjčanov prejela zanimivo darilo.
Proti večeru smo se veseli odpeljali domov.